Obžalovanja umirajočih

Bronnie Ware je vrsto let delala kot oskrbovalka umirajočih. Njeni bolniki so bili tisti, ki so iz bolnišnice šli domov le še za to, da bi umrli. Pri skrbi zanje je doživela neprecenljive trenutke. Z njimi je preživela zadnje tri do dvanajst tednov njihovega življenja.

O svojem delu pripoveduje.
Ljudje zrastejo, ko se soočijo z lastno smrtnostjo. Naučila sem se, da nikoli ne smem podcenjevati sposobnosti nekoga, da zraste. Nekatere spremembe v ljudeh so bile fenomenalne. Vsak od umirajočih je izkusil kaj od pričakovanega, od zanikanja, strahu, jeze, obžalovanja, zavračanja in na koncu sprejemanja. Vsak bolnik je našel svoj mir, preden je odšel – prav vsak od njih.

Ko jih spraševala o tem, kaj obžalujejo, ko zapuščajo ta svet ali če bi mogoče kaj storili drugače, je vedno znova dobivala podobne odgovore, ki bi jih lahko združili v pet skupin.

1. Želim si, da bi imel pogum in živel SVOJE življenje in ne življenja, ki so ga od mene pričakovali DRUGI.

To je bilo najpogostejše obžalovanje od vseh.
Ko se ljudje zavedo, da se njihovo življenje končuje in z vso jasnostjo gledajo nazaj, vidijo koliko želja in hrepenenj ostaja neizpolnjenih. Večina ljudi ne izpolni niti polovico svojih sanj in ko umirajo, vedo da je to posledica odločitev, ki so jih sprejeli ali opustili.

Zelo pomembno je, da poskusite uresničiti vsaj nekaj svojih sanj, načrtov ali želja.  Ko pridejo bolezni, je prepozno. Zdravje je svoboda, ki se je mnogi ne zavedajo, dokler so zdravi.

2. Želim si, da bi manj delal.

To so obžalovali prav vsi moški bolniki, ki sem jih negovala. Trdo so delali in zamudili mladost svojih otrok in bližino svojih žena. Tudi ženske so omenjale to obžalovanje, vendar jih je bila večina iz generacij, ko ženske niso delale za preživljanje družin. Od moških bolnikov pa so prav vsi obžalovali, da so porabili toliko svojega življenja v službi.

Če poenostavite svoje življenje in se zavestno odločate za manj, boste ugotovili, da potrebujete manj, kot ste mislili prej. S tem boste ustvarili več prostora v vašem življenju, postali boste srečnejši in bolj odprti za nove priložnosti, ki bodo bolj primerne za vaš novi način življenja.

3. Želim si, da bi imel pogum in izrazil svoje občutke.

Veliko ljudi zatira svoja čustva, da bi ohranila dobre odnose z drugimi. To jih vodi v povprečno bivanje in nikoli ne postanejo, kar so sposobni in bi resnično lahko postali. Mnoge bolezni imajo svoj izvor v potlačeni grenkobi in zamerah.

Ne moremo nadzorovati reakcij drugih. Ljudje se večkrat najprej burno odzovejo, ko iskreno poveste, kaj želite in mislite, ko spregovorite pošteno. Na koncu pa iskrenost in poštenje vedno dvigneta odnos na višjo raven. Če ga ne, pa se osvobodite iz nezdravega odnosa. Kakorkoli že, v vsakem primeru ste napredovali, zrasli.

4. Želim si, da bi ohranil stik s prijatelji.

Pogosto se bolniki niso zavedali vrednosti starih prijateljstev do nekaj tednov pred smrtjo. In pogosto je bilo težko izslediti stare prijatelje v kratkem času, ki je bil na voljo. Mnogi so bili tako zelo ujeti v svoje življenje in obveznosti, da so pozabili na dobre stare prijatelje. Veliko jih je globoko obžalovalo, da niso dali svojim prijateljem časa in pozornosti, ki bi ju zaslužili. Vsakdo pogreša svoje prijatelje, ko umira.

Večkrat se zgodi, da prekinemo prijateljstva, ko živimo polno in zaposleno življenje. Toda, ko ste boste soočili z bližino vaše smrti, bodo fizikalne podrobnosti tega življenja odpadle. Ljudje si seveda želimo urediti gmotne zadeve našega življenja in biti preskrbljeni, če je le mogoče. Običajno denar in imetje niti nista pomembna za nas same. Trudimo se za naše bližnje, za tiste ki jih imamo radi.
Pomembno pa je, da ohranimo in negujemo tudi prijateljstva, čeprav smo utrujeni pod težo življenja.
Na koncu odpadejo vse stvari razen ljubezni in odnosov. Vse kar ostane v zadnjih tednih, sta ljubezen in odnosi.

5. Želim si, da bi si dopustil biti srečen.

To je bilo presenetljivo pogosto obžalovanje. Mnogi se do konca niso zavedali, da je sreča izbira. Ostali so ujeti v stare navade in vzorce obnašanja. Nekakšno udobje ali domačnost sta se naselila v njihovo čutenje in v življenje. Strah pred spremembo jih je silil, da so lagali drugim in sebi, da so zadovoljni s svojim življenjem. Medtem pa so globoko v sebi hrepeneli po smehu in po neumnostih v svojem življenju.

Ko boste na smrtni postelji, bo zelo daleč stran vse, kar si drugi mislijo o vas. Kako čudovito je, ko pozabite na vse, naredite korak in se spet lahko polno zasmejete. Še posebej, če to storite davno preden boste umirali.

Življenje je izbira. VAŠA izbira v VAŠEM življenju. Izberite zavestno, izberite pametno, izberite pošteno. Izberite srečo.

Bronnie Ware
Inspirationandchai.com